Pri športnem plezanju je ocena pogosto edini podatek o smeri, ki ga imamo na voljo. Pove, kako težki so gibi v smeri, ne pa tudi, kako dobro je smer zavarovana. V tem članku spoznamo francosko lestvico, ki jo pri nas uporabljamo v plezališčih, njeno primerjavo z drugimi lestvicami in načine vzpona, ki določajo, kako se vzpon šteje.
Francoska lestvica
V slovenskih plezališčih smeri ocenjujemo po francoski lestvici. Ocena je sestavljena iz številke in črke:
- številka (od 3 navzgor) pove osnovno stopnjo težavnosti;
- črka (a, b ali c) stopnjo razdeli na tri dele;
- plus (+) pomeni, da je smer na zgornji meji ocene.
Ocene si tako sledijo: … 5c, 6a, 6a+, 6b, 6b+, 6c, 6c+, 7a … Lestvica je navzgor odprta. Najtežje smeri na svetu so trenutno ocenjene z 9c; prva med njimi je bila smer Silence, ki jo je leta 2017 preplezal Adam Ondra.
Ocena se nanaša na prosto plezanje celotne smeri brez počitka na vrvi ali opori na varovala. Opisuje predvsem težavnost gibov, ne pa tudi razdalj med svedrovci, kakovosti skale ali nevarnosti padca.
Pomembno: smeri enake ocene so lahko zelo različne. Ena je lahko »en težek gib«, druga pa dolga vzdržljivostna smer brez težkega mesta. Pri izbiri smeri zato poleg ocene upoštevamo tudi njen značaj.
Lestvica UIAA in ameriška lestvica
Lestvica UIAA (rimske številke s plusi in minusi, npr. VI+) se pri nas uporablja predvsem v gorah, ponekod pa tudi za starejše in krajše smeri v plezališčih. Več o njej v članku Ocenjevanje težavnosti skalnih smeri.
V Združenih državah Amerike uporabljajo lestvico YDS (Yosemite Decimal System). Plezalne smeri so označene s številko 5 in decimalnim delom, npr. 5.9 ali 5.11a. Od 5.10 navzgor stopnjo dodatno razdelijo s črkami a do d. Lestvica se začne pri 5.0 in trenutno sega do 5.15d.
Primerjava lestvic
Ocene različnih lestvic lahko primerjamo le približno. Spodnja tabela je zato zgolj okvirna – različni viri se razlikujejo tudi za pol stopnje, najbolj v najvišjem delu lestvice.
| Francoska | UIAA | YDS |
|---|---|---|
| 4c | V | 5.6 |
| 5a | V+ | 5.7 |
| 5b | VI- | 5.8 |
| 5c | VI | 5.9 |
| 6a | VI+ | 5.10a |
| 6a+ | VII- | 5.10b |
| 6b | VII | 5.10c |
| 6b+ | VII+ | 5.10d |
| 6c | VII+/VIII- | 5.11a/b |
| 6c+ | VIII- | 5.11c |
| 7a | VIII | 5.11d |
| 7a+ | VIII+ | 5.12a |
| 7b | VIII+/IX- | 5.12b |
| 7b+ | IX- | 5.12c |
| 7c | IX | 5.12d |
| 7c+ | IX+ | 5.13a |
| 8a | IX+/X- | 5.13b |
| 8a+ | X- | 5.13c |
| 8b | X | 5.13d |
| 8b+ | X+ | 5.14a |
| 8c | X+/XI- | 5.14b |
| 8c+ | XI- | 5.14c |
| 9a | XI | 5.14d |
| 9a+ | XI+ | 5.15a |
| 9b | XI+/XII- | 5.15b |
| 9b+ | XII- | 5.15c |
| 9c | XII | 5.15d |
Ocene balvanov
Balvanski problemi imajo svoje lestvice. Pri nas se uporablja balvanska lestvica Fontainebleau, ki je na prvi pogled podobna francoski, a jo zapisujemo z velikimi črkami (npr. 6B+). Ime ima po znanem balvanskem območju v Franciji. Začne se pri 3 in do pete stopnje napreduje s plusi in minusi, od šeste stopnje naprej pa vsako stopnjo razdelimo še s črkami A, B in C. Najvišja ocena je trenutno 9A.
V Ameriki uporabljajo lestvico V, ki se začne pri V0 in trenutno sega do V17. Črka V izhaja iz vzdevka »Vermin« ameriškega balvanista Johna Shermana, ki je lestvico zasnoval.
| Fontainebleau | V |
|---|---|
| 4 | V0 |
| 5 | V1 |
| 5+ | V2 |
| 6A | V3 |
| 6B | V4 |
| 6C | V5 |
| 7A | V6 |
| 7A+ | V7 |
| 7B | V8 |
| 7C | V9 |
| 7C+ | V10 |
| 8A | V11 |
| 8A+ | V12 |
| 8B | V13 |
| 8B+ | V14 |
| 8C | V15 |
| 8C+ | V16 |
| 9A | V17 |
Pojasnilo: balvanska ocena 7A ni enaka oceni smeri 7a. Balvanska ocena opisuje nekaj zelo težkih gibov, ocena smeri pa celotno smer. Gibi v balvanu 7A so zato praviloma precej težji od najtežjih gibov v smeri 7a.
Kako ocena nastane
Kako ocena nastane in zakaj je vedno nekoliko subjektivna, opisujemo v članku Ocenjevanje težavnosti alpinističnih vzponov. Pri športnem plezanju je posebnost, da na spletnih zbirkah smeri (npr. Plezanje.net) lahko plezalci za oceno tudi glasujejo, zato je prikazana ocena pogosto povprečje mnenj.
Ocena v plezališču se lahko spremeni tudi, če se v smeri odlomi oprimek.
Načini vzpona
Pri športnem plezanju ni pomembno le, katero smer preplezamo, ampak tudi kako. Načini vzpona so razvrščeni od najbolj do najmanj cenjenega:
| Način | Pomen |
|---|---|
| na pogled (ang. on sight) | smer preplezamo v prvem poskusu brez kakršnih koli informacij o gibih; smer si lahko ogledamo le s tal, ne smemo pa opazovati drugih v njej |
| flash | smer preplezamo v prvem poskusu, vendar z informacijami, npr. smo opazovali druge plezalce ali posnetke |
| z rdečo piko (ang. redpoint) | smer preplezamo prosto in brez padca, potem ko smo jo že poskušali |
Vsak vzpon po prvem neuspelem poskusu je vzpon z rdečo piko. Plezanje z varovanjem od zgoraj (ang. top rope) uradno ne šteje za vzpon, saj vrv že poteka skozi sidrišče in plezalec ne more pasti.
Nasvet: ko začenjamo plezati v vodstvu, izberemo smeri, ki so nekaj stopenj lažje od tistih, ki jih zmoremo z varovanjem od zgoraj. Tako se lahko posvetimo vpenjanju in pravilnemu gibanju, ne le temu, da smer nekako preplezamo.
Česa ocena ne pove
Francoska ocena ne pove, kako daleč so svedrovci, ali je vstop v smer nevaren in kakšne so posledice padca. Te podatke poiščemo v opisu smeri ali jih presodimo s tal (glej Varovanje pri športnem plezanju). Pri večraztežajnih smereh v gorah, ki jih pogosto ocenjujemo po francoski lestvici, so pomembni tudi dolžina, sestop in obvezna težavnost (glej Ocenjevanje težavnosti alpinističnih vzponov).
Viri
- UIAA. The Scales of Difficulty in Climbing. theuiaa.org
- Komisija za športno plezanje PZS. Literatura za naziv Športni plezalec 1. ksp.pzs.si
- International Climbing Grade Comparison Chart. Mountain Project. mountainproject.com
- Grade (climbing). Wikipedia. en.wikipedia.org