---
title: 'Gorska reševalna služba'
url: 'https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/gorska-resevalna-sluzba'
markdown: 'https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/gorska-resevalna-sluzba.md'
lang: sl
date: '2026-11-06'
description: 'Gorska reševalna zveza Slovenije Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) predstavlja osrednjo prostovoljno strokovno organizacijo za izvajanje gorskega reševanja v Republiki Sloveniji. Njeno temeljno poslanstvo je zaščita, reševanje in pomoč ponesrečenim, obolelim ter pogrešanim osebam v gorah in n…'
taxonomy:
  category:
    - docs
  archives_month:
    - nov_2026
  archives_year:
    - '2026'
---

[](#)  [ O alpiročniku ](https://alpirocnik.si/)     [ Reševanje v gorah ](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah)      Gorska reševalna služba    

# Gorska reševalna služba

## Gorska reševalna zveza Slovenije

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) predstavlja osrednjo prostovoljno strokovno organizacijo za izvajanje gorskega reševanja v Republiki Sloveniji. Njeno temeljno poslanstvo je zaščita, reševanje in pomoč ponesrečenim, obolelim ter pogrešanim osebam v gorah in na drugih težko dostopnih območjih. Poleg operativnega reševanja pomemben del njenega delovanja predstavljajo preventivne dejavnosti, izobraževanje obiskovalcev gora, razvoj reševalnih tehnik ter sodelovanje z drugimi organizacijami sistema zaščite, reševanja in pomoči.

### Zgodovina in razvoj

Začetki organiziranega gorskega reševanja na Slovenskem segajo v leto 1912, ko je bila v Kranjski Gori v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva ustanovljena prva organizirana služba gorskega reševanja. Do začetka druge svetovne vojne je bilo ustanovljenih pet ključnih reševalnih postaj pod gorami: Kranjska Gora, Kamnik, Jesenice, Celje in Tržič. Po koncu vojne je bil sedež Gorske reševalne službe na Jesenicah, hkrati pa je bilo ustanovljenih še deset novih postaj na različnih območjih Slovenije. Po odmevni plezalni nesreči v severni steni Špika leta 1953 je bila organizacija Gorske reševalne službe reorganizirana in centralizirana s sedežem v Ljubljani. Kot sedemnajsta postaja je bila leta 1992 ustanovljena GRS Jezersko. Marca 2025 pa je bilo ustanovljeno Društvo GRS Ajdovščina, ki je postalo osemnajsta članica Gorske reševalne zveze Slovenije.

[ ![Reševanje ponesrečenca s pomočjo vitla. Foto: Aljaž Žnidaršič](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja1.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja1.jpg)

Leta 2006 je bila ustanovljena Gorska reševalna zveza Slovenije kot pravna naslednica Komisije za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije. Zvezo je sprva ustanovilo enajst društev GRS, kasneje pa so se ji pridružila še preostala društva. Kljub organizacijski samostojnosti GRZS še danes tesno sodeluje s Planinsko zvezo Slovenije v okviru skupnega Odbora za gore in varnost, predvsem na področju preventive, izobraževanja ter izmenjave strokovnega znanja in izkušenj. GRZS je tudi stalna članica Mednarodne komisije za alpsko reševanje (ICAR), s čimer aktivno sodeluje pri razvoju sodobnih reševalnih metod ter mednarodnih strokovnih smernic.

### Pravna podlaga in organiziranost

GRZS je vključena v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v okviru Ministrstva za obrambo. Delovanje društev temelji na določbah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Statutu GRZS ter pravilih posameznih društev. Njihove naloge obsegajo izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v gorskem svetu ter na drugih težko dostopnih območjih ob naravnih in drugih nesrečah, kadar so ogroženi življenje, zdravje ali varnost ljudi.

[ ![Helikoptersko reševanje. Foto: Aljaž Žnidaršič](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja2.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja2.jpg)

V Gorsko reševalno zvezo Slovenije je danes vključenih 18 samostojnih, prostovoljnih in nepridobitnih društev oziroma postaj. Nekatera društva imajo zaradi velikosti ali zahtevnosti območja organizirane tudi reševalne skupine na odmaknjenih lokacijah. Posamezne postaje imajo geografsko določena območja odgovornosti. Največje območje odgovornosti pokriva GRS Ljubljana, najmanjše pa GRS Rateče s približno 33 km². Največja gostota reševalnih postaj je na območju Julijskih Alp, Karavank ter Kamniško-Savinjskih Alp. Velikost območja delovanja posamezne postaje ni nujno povezana s številom intervencij, saj nanj pomembno vplivajo turistični obisk, športne dejavnosti ter obiskanost posameznih gorskih območij.

[ ![Teritorialna razdelitev med postajami GRS v Sloveniji](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/drustva.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/drustva.jpg)

### Aktiviranje in področja delovanja

Aktiviranje gorskih reševalcev poteka preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni številki za klic v sili 112. Po prejemu obvestila o nesreči pristojni center aktivira krajevno pristojno društvo GRS, po potrebi pa tudi druge sile zaščite, reševanja in pomoči, kot so helikopterske posadke, nujna medicinska pomoč, gasilske enote in Policija. Takšen sistem zagotavlja hitro, učinkovito in usklajeno posredovanje ob nesrečah.

Delovanje GRS že dolgo ni omejeno zgolj na visokogorsko reševanje. Gorski reševalci sodelujejo pri reševanju ponesrečencev na planinskih poteh, v plezalnih stenah, soteskah, jamah in na smučiščih, prav tako pa izvajajo iskalne akcije pogrešanih oseb v gozdovih in drugih težko dostopnih območjih. Sodelujejo tudi pri intervencijah ob naravnih nesrečah, poplavah, vetrolomih ter drugih dogodkih, kjer so potrebne posebne tehnike dela na zahtevnem terenu. Intervencije obsegajo tehnično reševanje, nudenje nujne medicinske pomoči, transport ponesrečencev, iskalne akcije ter sodelovanje pri drugih nalogah sistema zaščite, reševanja in pomoči.

Pomemben del sodobnega gorskega reševanja predstavlja helikoptersko reševanje, ki omogoča hitro posredovanje na težko dostopnih območjih in bistveno skrajša čas do oskrbe ponesrečencev. Pri teh intervencijah sodelujejo posebej usposobljeni letalci reševalci skupaj s posadkami helikopterjev Slovenske vojske in Policije.

[ ![Usposabljanje za varno delo ob helikopterju (modul A). Foto: Aljaž Žnidaršič](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja3.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja3.jpg)

### Preventiva in oprema

Poleg operativnega dela GRZS veliko pozornosti namenja preventivi. Reševalci izvajajo predavanja, sodelujejo pri usposabljanju planincev, alpinistov in drugih obiskovalcev gora, pripravljajo strokovne publikacije ter opozarjajo na nevarnosti v gorskem svetu. Cilj preventivnih dejavnosti je zmanjšati število gorskih nesreč ter izboljšati pripravljenost in varnost obiskovalcev slovenskih gora.

Pri svojem delu gorski reševalci uporabljajo sodobno specializirano osebno in skupinsko opremo, kot so vrvi, nosila, cepini, dereze, lavinska oprema, komunikacijska sredstva ter različni sistemi za vrvno tehniko in transport ponesrečencev. Redno posodabljanje opreme in uvajanje novih reševalnih tehnik pomembno prispevata k večji varnosti reševalcev in ponesrečencev.

[ ![Stensko reševanje. Foto: Aljaž Žnidaršič](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja4.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja4.jpg)

### Število intervencij

V zadnjih desetletjih število intervencij GRS narašča. K temu prispevajo vse večji obisk gora, razvoj rekreativnih dejavnosti v naravi, porast gorskega turizma ter staranje prebivalstva. Najpogostejši vzroki intervencij so padci, zdrsi, izčrpanost, nenadna obolenja, poškodbe med športnimi dejavnostmi ter iskanje pogrešanih oseb.

## Gorski reševalec/reševalka

### Pogoji in potek usposabljanja

Delo gorskega reševalca temelji na prostovoljstvu, visoki strokovni usposobljenosti, dobri telesni pripravljenosti in timskem delu. Kandidati za vključitev v program usposabljanja morajo izpolnjevati zahtevne psihofizične pogoje, pri čemer se pogoji za vstop med posameznimi društvi deloma razlikujejo. Nekatera društva vključujejo predvsem člane alpinističnih odsekov, ki že imajo opravljen naziv alpinista pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije, druga pa v svoje vrste vključujejo tudi zdravstvene delavce, policiste, gorske vodnike, turne smučarje in druge ustrezno usposobljene posameznike.

Pripravništvo praviloma traja najmanj tri leta, v tem času pa kandidat pridobiva praktične izkušnje ter opravlja različna interna usposabljanja. Za pristop k zaključnim izpitom mora kandidat dokazati sposobnost vodenja plezalne naveze v IV. težavnostni stopnji po lestvici UIAA, samostojnega gibanja v zahtevnem gorskem svetu II. težavnostne stopnje po lestvici UIAA ter obvladati turno smučanje. Izpolnjevanje teh pogojev preverja Komisija za reševalne tehnike pri GRZS.

Za pridobitev naziva gorski reševalec mora kandidat uspešno opraviti letni in zimski izpit, 80-urni tečaj prve pomoči, usposabljanje za varno delo ob helikopterju (modul A) ter zdravniški pregled.

### Specializacije

Po pridobitvi naziva se lahko gorski reševalci dodatno specializirajo na različnih področjih. Pomembno vlogo imajo inštruktorji tehnik gorskega reševanja, ki skrbijo za usposabljanje novih reševalcev, uvajanje sodobnih reševalnih postopkov ter strokovno vodenje zahtevnejših intervencij. Ena najzahtevnejših specializacij je usposabljanje za letalca reševalca (modul C), ki sodeluje pri helikopterskih intervencijah.

Posebno področje predstavljajo vodniki reševalnih psov, ki skupaj s posebej usposobljenimi psi sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb ter reševanju zasutih v snežnih plazovih. V vrstah GRS delujejo tudi zdravniki, diplomirani zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci, ki poleg osnovnega usposabljanja za gorskega reševalca opravljajo dodatna strokovna usposabljanja za zdravstveno oskrbo ponesrečencev v zahtevnem gorskem okolju.

[ ![Vodniki reševalnih psov. Foto: Aljaž Žnidaršič](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja5.jpg)](https://alpirocnik.si/user/pages/11.resevanje-v-gorah/03.gorska-resevalna-sluzba/vaja5.jpg)

## Financiranje in pomen za družbo

Financiranje delovanja Gorske reševalne zveze Slovenije temelji na kombinaciji javnih sredstev, sredstev lokalnih skupnosti, donacij, sponzorstev ter lastnih prihodkov društev. Del sredstev za izvajanje javne službe zagotavlja država preko Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pomemben delež pa društva zagotavljajo sama.

Država je z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč določila največje število 600 gorskih reševalcev, katerih opremljanje in usposabljanje se financira iz javnih sredstev. Reševalce, ki presegajo ta normativ, posamezna društva opremljajo in vzdržujejo z lastnimi finančnimi sredstvi.

Delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije temelji na prostovoljstvu, strokovnosti, medsebojnem zaupanju in nenehnem izpopolnjevanju znanja. Zaradi vse večjega obiska slovenskih gora, razvoja športnih dejavnosti ter zahtevnosti sodobnih intervencij ostaja GRZS ena ključnih organizacij sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Njeni člani s svojim prostovoljnim delom, visoko stopnjo usposobljenosti in pripravljenostjo za posredovanje 24 ur na dan pomembno prispevajo k varnosti obiskovalcev slovenskega gorskega sveta ter predstavljajo nepogrešljiv del nacionalnega sistema zaščite, reševanja in pomoči.

## Literatura in viri

- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2025). *Predstavitev Gorske reševalne zveze Slovenije*. Pridobljeno s [grzs.si](https://www.grzs.si/o-grzs/predstavitev/)
- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2025). *O GRZS*. Pridobljeno s [grzs.si](https://www.grzs.si/o-grzs/)
- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2025). *Reševanje*. Pridobljeno s [grzs.si](https://www.grzs.si/resevanje/)
- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2025). *Program za pridobitev naziva Gorski reševalec*. Interno gradivo GRZS oziroma program usposabljanja.
- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2024). *Statut Gorske reševalne zveze Slovenije*.
- International Commission for Alpine Rescue (ICAR). (2025). *About ICAR*. Pridobljeno s [alpine-rescue.org](https://www.alpine-rescue.org)
- Planinska zveza Slovenije. (2022). *Plazovi, nevarnosti in varnost v gorah*. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. (2025). *Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje*. Pridobljeno s [gov.si](https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-zascito-in-resevanje/)
- Republika Slovenija. *Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)*. Uradni list Republike Slovenije. Pridobljeno preko zakonodaje URSZR.
- Republika Slovenija. *Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč*. Uradni list Republike Slovenije.

 [ ](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/v-primeru-nesrece) [](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/resevanje-izpod-plazov)

---

## Navigation

- Parent: [Reševanje v gorah](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah.md)
- Previous: [V primeru nesreče](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/v-primeru-nesrece.md)
- Next: [Reševanje izpod plazov](https://alpirocnik.si/resevanje-v-gorah/resevanje-izpod-plazov.md)
