---
title: 'Prehrana in hidracija v alpinizmu'
url: 'https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/prehrana'
markdown: 'https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/prehrana.md'
lang: sl
date: '2026-11-12'
description: 'Ustrezna prehrana telesu zagotavlja energijo in hranila, potrebna za osnovne življenjske funkcije, telesno dejavnost, rast, ohranjanje zdravja in obnovo telesa. Pri alpinizmu je treba splošna načela uravnotežene in športne prehrane prilagoditi tudi dolgotrajnemu telesnemu naporu, višini, mrazu, zma…'
taxonomy:
  archives_month:
    - nov_2026
  archives_year:
    - '2026'
---

[](#)  [ O alpiročniku ](https://alpirocnik.si/)     [ Preživetje v gorah ](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah)      Prehrana in hidracija v alpinizmu    

# Prehrana in hidracija v alpinizmu

Ustrezna prehrana telesu zagotavlja energijo in hranila, potrebna za osnovne življenjske funkcije, telesno dejavnost, rast, ohranjanje zdravja in obnovo telesa. Pri alpinizmu je treba splošna načela uravnotežene in športne prehrane prilagoditi tudi dolgotrajnemu telesnemu naporu, višini, mrazu, zmanjšanemu apetitu ter omejenim možnostim prenašanja, priprave in uživanja hrane. Prehrana mora biti zato energijsko ustrezna, praktična, lahko prebavljiva ter prilagojena zahtevnosti, trajanju in nadmorski višini ture.

[ ![Dobra prehrana in dovolj tekočine pomagata, da lažje ohranjamo energijo in zbranost v gorah.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/prehrana-v-gorah-uvod.webp "Dobra prehrana in dovolj tekočine pomagata, da lažje ohranjamo energijo in zbranost v gorah.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/prehrana-v-gorah-uvod.webp)

## Potrebe po energiji

Celotno dnevno energijsko porabo sestavljajo:

1. **Bazalna presnova oziroma bazalni metabolizem**: najmanjša količina energije, ki jo telo v stanju popolnega mirovanja potrebuje za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij, kot so dihanje, krvni obtok, delovanje organov, obnova celic in uravnavanje telesne temperature.
2. **Termični učinek hrane**: energija, potrebna za prebavo, absorpcijo in presnovo zaužitih hranil.
3. **Energija za telesno dejavnost**: energija, ki jo porabimo za vsakodnevno gibanje, vadbo in druge telesne aktivnosti.

Bazalna presnova je odvisna predvsem od telesne mase in telesne sestave, zlasti količine puste telesne mase, pa tudi od starosti, spola, telesne višine, genetike ter hormonskega in zdravstvenega stanja. Za njeno okvirno oceno obstajajo različni spletni kalkulatorji, ki uporabljajo enačbe, kot je [Harris-Benedictova](https://nutriadmin.com/tools/bmr/harris-benedict-equation-calculator). Takšni izračuni predstavljajo le oceno in se lahko od dejanske energijske porabe posameznika razlikujejo; natančneje jo je mogoče določiti z indirektno kalorimetrijo.

Energijska poraba za telesno dejavnost je najbolj spremenljiv del celotne dnevne energijske porabe. Odvisna je od vrste, intenzivnosti, trajanja in pogostosti dejavnosti, telesne mase, telesne pripravljenosti ter učinkovitosti gibanja.

Pri alpinizmu na energijske potrebe dodatno vplivajo trajanje in intenzivnost ture, pripravljenost posameznika, masa nahrbtnika, zahtevnost terena, vremenske razmere in nadmorska višina. Daljša ali intenzivnejša tura, težji nahrbtnik in tehnično zahtevnejši teren praviloma pomenijo večjo porabo energije. Mraz jo lahko dodatno poveča zaradi potrebe po ohranjanju telesne temperature, medtem ko vročina poveča termoregulacijsko obremenitev ter predvsem potrebe po tekočini in elektrolitih. Na višini manjša razpoložljivost kisika, večja utrudljivost in pogosto slabši apetit dodatno otežijo zagotavljanje zadostnega energijskega vnosa. Prehrano je zato treba prilagoditi posamezniku ter vrsti, intenzivnosti, trajanju in razmeram, v katerih poteka alpinistična dejavnost.

Ustrezna hrana in tekočina med alpinistično dejavnostjo pomagata:

- ohranjati energijo in zbranost,
- zmanjševati tveganje za večji padec krvnega sladkorja in prezgodnjo izčrpanost,
- nadomeščati izgubljeno tekočino in hranila,
- podpirati regeneracijo po naporu,
- prispevati k varnejšemu in učinkovitejšemu gibanju v gorah.

## Hrana in energija

Hrana telesu zagotavlja makrohranila, mikrohranila in vodo.

Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe so makrohranila, kar pomeni, da jih telo potrebuje v večjih količinah. Zagotavljajo energijo in gradnike za različne telesne strukture ter sodelujejo pri številnih procesih v organizmu. Vitamini in minerali spadajo med mikrohranila. Potrebujemo jih v precej manjših količinah, vendar so kljub temu bistveni za normalno delovanje telesa. Sami ne zagotavljajo energije, sodelujejo pa pri številnih presnovnih in drugih življenjsko pomembnih procesih. Za delovanje telesa je nepogrešljiva tudi voda.

Energijsko vrednost hrane najpogosteje izražamo v kilokalorijah (kcal) ali kilodžulih (kJ). Ena kilokalorija je približno 4,2 kilodžula. Posamezna makrohranila zagotavljajo različno količino energije:

- 1 g ogljikovih hidratov: približno 4 kcal oziroma 17 kJ,
- 1 g beljakovin: približno 4 kcal oziroma 17 kJ,
- 1 g maščob: približno 9 kcal oziroma 37 kJ.

Telo energijo iz hranil pretvarja v obliko, ki jo lahko uporabi. Med telesno dejavnostjo se energija zagotavlja po aerobnih in anaerobnih poteh. Pri aerobni presnovi poteka pridobivanje energije ob uporabi kisika in ima večjo vlogo pri daljših in manj intenzivnih naporih. Anaerobne poti omogočajo hitro pridobivanje energije brez neposredne uporabe kisika in imajo večjo vlogo pri kratkih, zelo intenzivnih naporih, na primer pri kratkem, strmem in intenzivnem vzponu. Aerobne in anaerobne poti delujejo sočasno, njihov relativni prispevek pa je odvisen predvsem od intenzivnosti in trajanja napora. Na višini lahko hipoksija spremeni uporabo energijskih virov. Pri enaki absolutni obremenitvi se praviloma poveča relativni prispevek ogljikovih hidratov, zato imajo ti pri dolgotrajni in zahtevni dejavnosti na višini pomembno vlogo pri zagotavljanju energije.

### Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so pomemben vir energije pri telesni dejavnosti, še posebej pri intenzivnejših naporih in na višini. Po zaužitju se večinoma razgradijo do glukoze, ki jo telo uporabi za energijo ali jo shrani v obliki glikogena v mišicah in jetrih. Ker so zaloge glikogena omejene, jih je pri daljših in zahtevnejših turah smiselno sproti dopolnjevati oziroma nadomeščati.

Ogljikove hidrate pogosto delimo na enostavne in kompleksne. Enostavni ogljikovi hidrati se praviloma hitreje prebavijo in absorbirajo, zato so lahko uporabni takrat, ko energijo potrebujemo hitro ali jo želimo sproti nadomeščati. Najdemo jih na primer v sadju, sadnem soku, gumijastih bonbonih, suhem sadju, medu, gelih in nekaterih energijskih ploščicah.

[ ![Enostavni ogljikovi hidrati se praviloma hitreje prebavijo in so zato primernejši kot hiter vir energije, kompleksni pa se navadno prebavljajo počasneje in energijo zagotavljajo bolj postopno.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/enostavni-in-kompleksni-ogljikovi-hidrati.webp "Enostavni ogljikovi hidrati se praviloma hitreje prebavijo in so zato primernejši kot hiter vir energije, kompleksni pa se navadno prebavljajo počasneje in energijo zagotavljajo bolj postopno.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/enostavni-in-kompleksni-ogljikovi-hidrati.webp)

Kompleksne ogljikove hidrate najdemo na primer v kruhu, ovsenih kosmičih, rižu, testeninah in krompirju. Njihova prebavljivost in hitrost absorpcije pa nista odvisni samo od tega, ali gre za enostavne ali kompleksne ogljikove hidrate, temveč tudi od količine prisotne prehranske vlaknine, načina priprave ter prisotnosti maščob in beljakovin v obroku.

Prehranska vlaknina je vrsta ogljikovih hidratov, ki je naše telo ne prebavi v celoti. Pomembna je za normalno delovanje prebavil, občutek sitosti in uravnavanje odziva krvnega sladkorja po obroku. Najdemo jo predvsem v polnozrnatih žitih, stročnicah, sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih.

Ker je vlakninsko bogata hrana bolj nasitna in se pogosto prebavlja počasneje, lahko tik pred naporom ali med njim oteži zaužitje zadostne količine energije. Pri nekaterih lahko povzroči tudi občutek teže, napenjanje ali druge prebavne težave. Zato so pred zahtevnejšim naporom in med njim primernejši lažje prebavljivi viri ogljikovih hidratov z manj prehranske vlaknine, medtem ko naj vlakninsko bogata živila ostanejo pomemben del vsakodnevne prehrane.

V hribih in gorah je zato smiselno izbirati predvsem glede na potrebe med posameznim delom ture in lastno prebavno toleranco. Pred turo (dan in nekaj ur prej) lahko večji obrok temelji na običajnih virih ogljikovih hidratov, tik pred in med gibanjem pa so primernejši lažje prebavljivi viri, ki omogočajo sprotno dopolnjevanje in nadomeščanje energije.

### Beljakovine

Beljakovine so pomembni gradniki telesa. Sodelujejo pri gradnji in obnovi mišic ter drugih tkiv, tvorbi encimov, hormonov in protiteles ter pri delovanju imunskega sistema. Sestavljene so iz aminokislin, od katerih je devet esencialnih. To pomeni, da jih telo ne more tvoriti samo in jih moramo dobiti s hrano.

Med hojo in plezanjem beljakovine niso glavni vir energije. Telo jih lahko v določeni meri uporablja tudi za pridobivanje energije, predvsem ob prenizkem skupnem energijskem vnosu.

Za telesno dejavne odrasle se priporoča dnevni vnos približno 1,2–2,0 g beljakovin na kilogram telesne mase. Dejanske potrebe so odvisne od vrste in obsega dejavnosti, starosti, skupnega energijskega vnosa ter ciljev posameznika. Beljakovine je smiselno razporediti med več obrokov čez dan.

Pri krajših turah beljakovinam med samo dejavnostjo običajno ni treba namenjati posebne pozornosti, če jih čez dan zaužijemo dovolj, pri celodnevnih in večdnevnih turah pa jih je smiselno vključevati v manjše obroke in prigrizke. Kljub temu naj bodo med intenzivnejšim gibanjem v ospredju predvsem lažje prebavljivi ogljikovi hidrati, saj lahko večje količine beljakovin in maščob pri nekaterih povzročijo občutek teže ali prebavne težave.

Po daljši ali zahtevnejši turi je priporočljivo zaužiti obrok, ki vsebuje tako beljakovine kot ogljikove hidrate. Beljakovine podpirajo obnovo mišic in drugih tkiv, ogljikovi hidrati pa pomagajo obnoviti porabljene zaloge glikogena.

[ ![Beljakovine so pomembne za gradnjo in obnovo telesnih tkiv ter za normalno delovanje številnih procesov v telesu.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/beljakovine-viri.webp "Beljakovine so pomembne za gradnjo in obnovo telesnih tkiv ter za normalno delovanje številnih procesov v telesu.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/beljakovine-viri.webp)

**Približna količina beljakovin na 100 kcal živila**

| Živilo | Beljakovine |
|---|---|
| Tuna v lastnem soku | približno 21–23 g |
| Jajčni beljak | približno 20–22 g |
| Pusta bela riba, npr. trska ali oslič | približno 19–23 g |
| Piščančje ali puranje prsi | približno 18–20 g |
| Skyr ali nemasten grški jogurt | približno 16–18 g |
| Pusta skuta | približno 12–15 g |
| Pršut | približno 12–15 g |
| Čvrsti tofu | približno 10–13 g |
| Celo jajce | približno 8–9 g |
| Kuhana leča | približno 7–8 g |
| Sir | približno 6–7 g |
| Kuhana čičerika ali fižol | približno 5–6 g |
| Arašidovo maslo | približno 4 g |
| Mandlji in drugi oreščki | približno 3–4 g |

*Vrednosti so okvirne, saj se energijska vrednost in vsebnost beljakovin razlikujeta glede na vrsto živila, način priprave in posamezen izdelek. Pri pakiranih živilih je najbolje preveriti deklaracijo.*

Oreščki in semena vsebujejo beljakovine, vendar so hkrati energijsko bogat vir maščob. Prav zaradi velike energijske gostote so lahko praktični na daljših in nizkointenzivnih turah, niso pa tako koncentriran vir beljakovin kot pusto meso, ribe ali manj mastni mlečni izdelki.

### Maščobe

Maščobe imajo v telesu številne pomembne naloge. So sestavni del celičnih membran, sodelujejo pri tvorbi hormonov in delovanju živčnega sistema ter omogočajo absorpcijo vitaminov A, D, E in K. Z njimi dobimo tudi esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne more tvoriti samo.

Ker so maščobe energijsko zelo bogate, lahko z manjšo količino hrane zaužijemo veliko energije. To je lahko posebej uporabno pri manj intenzivnih celodnevnih in večdnevnih turah, ko sta pomembni tudi masa in prostornina hrane v nahrbtniku.

Pri manj intenzivnem naporu je delež energije, ki jo telo pridobi iz maščob, običajno večji, pri intenzivnejšem naporu pa postajajo pomembnejši ogljikovi hidrati, saj lahko telo iz njih hitreje pridobiva energijo. To ne pomeni, da bi morali na počasnejših ali daljših turah ogljikove hidrate nadomestiti z maščobami. Ogljikovi hidrati ostajajo pomembni za hojo v klanec, vzdrževanje tempa, zahtevnejše odseke in dopolnjevanje zalog glikogena, maščobe pa predvsem povečajo energijsko vrednost hrane in dopolnjujejo obrok.

[ ![Maščobe so pomemben del uravnotežene prehrane, pri športni aktivnosti pa jih je potrebno smiselno umestiti glede na čas in intenzivnost napora.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/mascobe-viri.webp "Maščobe so pomemben del uravnotežene prehrane, pri športni aktivnosti pa jih je potrebno smiselno umestiti glede na čas in intenzivnost napora.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/mascobe-viri.webp)

Večje količine maščob upočasnijo praznjenje želodca. Zelo masten obrok tik pred zahtevnim vzponom ali med intenzivnim gibanjem lahko zato povzroči občutek teže, slabost ali druge prebavne težave. Pred turo in med zahtevnejšimi deli naj bodo v ospredju predvsem lažje prebavljivi ogljikovi hidrati. Pri celodnevnih in večdnevnih turah je smiselno ogljikove hidrate kombinirati z manjšimi količinami maščob in beljakovin. Praktični primeri so kruh z arašidovim maslom, sendvič s sirom, ovseni kosmiči z oreščki, mešanica suhega sadja in oreščkov ali ploščica, ki vsebuje kombinacijo ogljikovih hidratov in maščob.

V vsakodnevni prehrani naj maščobe okvirno predstavljajo približno 20–35 % celotnega energijskega vnosa. Dolgotrajno zelo nizek vnos maščob ni priporočljiv, saj lahko oteži zadosten vnos energije, esencialnih maščobnih kislin in absorpcijo vitaminov, topnih v maščobah.

Prednost naj imajo predvsem viri nenasičenih maščob, kot so oreščki, semena, rastlinska olja, avokado in ribe. Nasičene maščobe naj predstavljajo manj kot približno 10 % celotnega energijskega vnosa, industrijsko proizvedenim transmaščobam pa se je najbolje čim bolj izogibati.

### Voda in hidracija

Voda predstavlja približno 50–70 % telesne mase in je nujna za normalno delovanje organizma. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, prenosu hranil in drugih snovi ter številnih presnovnih procesih. Med telesno dejavnostjo tekočino izgubljamo predvsem z znojenjem in dihanjem, zato se potrebe v primerjavi z mirovanjem povečajo.

Količina potrebne tekočine ni pri vseh enaka. Nanjo vplivajo intenzivnost in trajanje aktivnosti, temperatura in vlažnost zraka, nadmorska višina, količina oblačil, telesna velikost ter individualna stopnja potenja.

#### Dehidracija

Dehidracija nastopi, ko zaradi nezadostnega vnosa ali povečanih izgub pride do primanjkljaja vode v telesu. Večji primanjkljaj tekočine lahko poveča občutek napora, poslabša telesno zmogljivost ter oteži uravnavanje telesne temperature.

Na nezadosten vnos tekočine lahko opozarjajo žeja, suha usta, redkejše in temnejše uriniranje, glavobol, povečana utrujenost in slabše počutje. Pri oceni hidracije se je bolje opirati na več znakov skupaj kot na enega samega.

V gorah je lahko večja dehidracija še posebej problematična, saj lahko poleg telesne zmogljivosti negativno vpliva tudi na koncentracijo, presojo in koordinacijo, kar je na zahtevnem terenu pomembno z vidika varnosti. Žeja je koristen signal telesa, vendar je lahko v nekaterih okoliščinah manj izrazita, predvsem v mrazu in na višini.

#### Koliko piti med turo?

Pri daljših turah je smiselno piti redno in sproti. Kot grobo izhodišče se pri daljših gorskih dejavnostih pogosto uporablja približno 400–800 ml tekočine na uro, vendar to ni cilj, ki bi ustrezal vsakomur. Količino je treba prilagoditi vremenu, intenzivnosti napora, trajanju aktivnosti, dostopnosti tekočine in lastnemu potenju.

#### Posebnosti v gorah

V vročini se zaradi močnejšega znojenja praviloma povečajo izgube vode in elektrolitov. V mrazu se pogosto potimo manj, vendar tekočino še vedno izgubljamo z dihanjem in urinom, občutek žeje pa je lahko zmanjšan.

Na večji nadmorski višini se zaradi hipoksije poveča ventilacija, zrak pa je pogosto hladen in suh, zato so lahko izgube vode skozi dihala večje. Ob izpostavljenosti visoki nadmorski višini se lahko, zlasti v začetni fazi aklimatizacije, poveča tudi izločanje tekočine z urinom. Dodaten izziv predstavlja dostop do tekočine, saj jo moramo pogosto nositi s seboj ali pridobivati s taljenjem snega.

#### Voda ali elektroliti?

Pri krajših in manj zahtevnih turah je za večino ljudi voda povsem primerna, če pred in po aktivnosti normalno jemo. Pri dolgotrajni aktivnosti, večjih izgubah znoja, vročini ali večdnevnih turah pa lahko postane pomembno tudi nadomeščanje natrija in drugih elektrolitov.

[ ![Pri krajših turah je voda pogosto povsem dovolj.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/hidracija-voda.webp "Pri krajših turah je voda pogosto povsem dovolj.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/hidracija-voda.webp)

Z znojem izgubljamo različne elektrolite, med njimi natrij, kalij, kalcij in magnezij. Z vidika sprotnega nadomeščanja izgub med dolgotrajno telesno dejavnostjo je najpomembnejši predvsem natrij. Njegova koncentracija v znoju in količina znoja se med posamezniki precej razlikujeta, zato se razlikujejo tudi skupne izgube natrija in potrebe po njegovem nadomeščanju.

Elektrolite lahko dobimo iz športnega napitka, elektrolitskega pripravka ali hrane. Ni nujno, da med celotno turo pijemo samo izotonične napitke. Primerna je lahko tudi kombinacija vode, ogljikohidratnih prigrizkov in nekoliko bolj slane hrane.

Pri daljšem naporu je lahko praktičen napitek, ki vsebuje tekočino, natrij in ogljikove hidrate, saj z njim hkrati zagotovimo del potrebne tekočine, elektrolitov in energije.

#### Tudi z elektroliti ni treba pretiravati

Več elektrolitov oziroma več soli ne pomeni samodejno boljše hidracije. Telo količino natrija natančno uravnava; pri tem imajo pomembno vlogo ledvice, ki natrij glede na potrebe telesa zadržujejo ali izločajo. Če ga zaužijemo več, kot ga potrebujemo, se presežek sčasoma v večji meri izloči. Večji vnos natrija zato sam po sebi ne pomeni boljše hidracije. Pri uporabi elektrolitskih napitkov in drugih pripravkov je treba upoštevati njihovo sestavo in količino, saj lahko z več izdelki ali večjimi odmerki zaužijemo precej več natrija, kot ga je glede na dejanske izgube treba nadomestiti. Prav tako večji vnos natrija ne prepreči težav, ki lahko nastanejo zaradi pretiranega pitja tekočine.

[ ![Pri daljšem naporu lahko poleg vode pridejo prav tudi elektroliti, vendar tudi pri njih je potrebna previdnost.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/hidracija-elektroliti.webp "Pri daljšem naporu lahko poleg vode pridejo prav tudi elektroliti, vendar tudi pri njih je potrebna previdnost.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/hidracija-elektroliti.webp)

### Mikrohranila

Vitamini in minerali so mikrohranila, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah, vendar imajo pomembno vlogo pri presnovi energije, delovanju mišic in živčnega sistema, tvorbi krvi, imunskem sistemu ter ohranjanju zdravja kosti. Sami ne zagotavljajo energije, omogočajo pa normalno delovanje številnih procesov v telesu.

Pri telesno dejavnih ljudeh je najboljši način za zagotavljanje mikrohranil raznolika in energijsko zadostna prehrana. Posebna pozornost je smiselna predvsem takrat, ko je prehrana zelo omejena, ko izločimo več skupin živil ali kadar je energijski vnos dalj časa prenizek. Pri športnikih so lahko glede na prehrano in okoliščine posameznika pomembni predvsem železo, vitamin D in kalcij.

Pri alpinizmu je lahko tveganje za nezadosten vnos večje na daljših odpravah, ko je dostop do sveže in raznolike hrane omejen, energijske potrebe pa so velike. Na višini je posebej pomembno tudi železo, saj sodeluje pri tvorbi hemoglobina in prilagajanju organizma na zmanjšano razpoložljivost kisika.

Dodajanje železa ni priporočljivo »za vsak slučaj«. Če se ugotovi pomanjkanje določenega vitamina ali minerala, je najvarneje, da nadomeščanje poteka po posvetu z zdravnikom oziroma pod ustreznim strokovnim nadzorom.

### Prehranska dopolnila

Pred uporabo prehranskih dopolnil je smiselno najprej urediti osnove prehrane: zagotoviti zadosten energijski vnos ter ustrezno količino ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov glede na potrebe posameznika in obseg telesne dejavnosti.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za raznoliko in energijsko ustrezno prehrano. Njihova uporaba je lahko smiselna v določenih okoliščinah, na primer ob ugotovljenem pomanjkanju posameznega hranila ali kadar za njihovo uporabo obstaja jasen strokovno utemeljen razlog.

Dodajanje vitaminov, mineralov ali drugih snovi brez ugotovljene potrebe praviloma ni potrebno in ne pomeni nujno boljše zmogljivosti ali hitrejše regeneracije. Pri nekaterih dopolnilih lahko previsoki odmerki povzročijo neželene učinke ali škodijo zdravju.

Če je ugotovljeno pomanjkanje posameznega hranila, je najvarneje, da njegovo nadomeščanje poteka po posvetu z zdravnikom oziroma pod ustreznim strokovnim nadzorom. Tako je mogoče glede na okoliščine določiti primeren odmerek in trajanje nadomeščanja ter po potrebi spremljati učinek.

Pri tekmovalnih športnikih je potrebna dodatna previdnost, saj lahko nekatera prehranska dopolnila vsebujejo nedeklarirane ali prepovedane snovi.

## Prehrana pred, med in po turi

Kaj in koliko pojemo, je odvisno predvsem od trajanja in zahtevnosti ture, intenzivnosti gibanja, vremenskih razmer, nadmorske višine ter individualnih potreb in prebavne tolerance. Daljša, zahtevnejša in pogostejša kot je tura, pomembneje je, da prehrano načrtujemo vnaprej, začnemo jesti dovolj zgodaj in energijo dopolnjujemo redno, še preden občutimo izrazito lakoto ali padec moči.

### Pred turo

Namen obroka pred turo je zagotoviti dovolj energije, dopolniti zaloge glikogena in preprečiti lakoto, ne da bi pri tem preveč obremenili prebavo. Glavni del obroka naj predstavljajo ogljikovi hidrati, dodamo pa lahko zmerno količino beljakovin in manjšo količino maščob.

Večji obrok je najbolje zaužiti približno dve do štiri ure pred začetkom. Primeri so mlečni zdrob s skuto, medom in banano, kruh s piščančjimi prsmi ter riž ali testenine z lažjim virom beljakovin in manj mastno omako. Dodamo lahko tudi manjšo količino sadja ali zelenjave, vendar z njima ne pretiravajmo, saj vsebujeta prehransko vlaknino in lahko otežujeta prebavo.

[ ![Pred turo je smiselno izbrati obrok, ki je predvsem vir ogljikovih hidratov in hkrati ne obremeni prebave.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/obroki-pred-turo.webp "Pred turo je smiselno izbrati obrok, ki je predvsem vir ogljikovih hidratov in hkrati ne obremeni prebave.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/obroki-pred-turo.webp)

Če je čas do začetka aktivnosti krajši, izberemo manjši in lažje prebavljiv prigrizek, na primer kruh z medom ali marmelado, banano, energijsko ploščico, gumijaste bonbone, manj masten sadni jogurt ali sadni sok.

Tik pred začetkom se je bolje izogniti zelo mastnim, vlakninsko bogatim ali neobičajnim obrokom, saj lahko povzročijo občutek teže, napenjanje ali druge prebavne težave. Hrano, ki jo nameravamo uporabljati na zahtevni turi, je priporočljivo prej preizkusiti na lažjih aktivnostih.

### Med turo

Med turo je pomembno, da energijo in tekočino dovajamo sproti, še preden občutimo izrazito lakoto, utrujenost ali padec moči. Praviloma so bolje prenosljive manjše in pogostejše količine hrane kot velik obrok naenkrat. Tako lažje vzdržujemo razpoložljivost energije in zmanjšamo možnost občutka teže, slabosti ali drugega prebavnega nelagodja.

Med telesno dejavnostjo se večji del krvnega pretoka usmeri k delujočim mišicam, pri vročini pa tudi proti koži, medtem ko se prekrvavitev prebavil zmanjša. Ta učinek je izrazitejši pri intenzivnejšem ali dolgotrajnem naporu in lahko vpliva na prebavo ter absorpcijo hranil. Zato so med gibanjem navadno primernejši manjši, preprosti in dobro preizkušeni obroki oziroma prigrizki.

Pri daljših turah lahko kot okvirno izhodišče ciljamo na:

- 30–60 g ogljikovih hidratov na uro pri daljšem zmernem do intenzivnem naporu;
- pri zelo dolgih in intenzivnih dejavnostih lahko nekateri dobro trenirani posamezniki postopoma dosežejo približno 90 g na uro, v določenih okoliščinah tudi več, vendar le po predhodnem preizkušanju vnosa in ob dobri prebavni toleranci.

Pri večjih vnosih ogljikovih hidratov med dolgotrajnim naporom je koristna kombinacija virov glukoze in fruktoze, saj se v črevesju absorbirata po različnih poteh in lahko tako omogočita večji skupni vnos ogljikovih hidratov. Fruktozo naravno vsebujejo predvsem sadje in suho sadje ter med, prisotna pa je tudi v saharozi (namiznem sladkorju), ki je sestavljena iz glukoze in fruktoze. Na trgu so na voljo tudi energijski geli, ploščice in športni napitki, ki vsebujejo kombinacijo različnih ogljikovih hidratov, pogosto glukoze oziroma maltodekstrina in fruktoze. Takšni izdelki so lahko praktični predvsem takrat, ko želimo med dolgotrajnim naporom zaužiti večje količine ogljikovih hidratov.

Smiselno je jesti po malem in redno, na primer vsakih 30–60 minut, namesto da čakamo na izrazit padec energije.

[ ![Med turo se najbolje obnesejo manjši, enostavni prigrizki, ki jih dobro prenašamo.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/obroki-med-turo.webp "Med turo se najbolje obnesejo manjši, enostavni prigrizki, ki jih dobro prenašamo.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/obroki-med-turo.webp)

V spodnji tabeli so predstavljene okvirne količine različnih živil in napitkov, s katerimi lahko zaužijemo približno 30 g ogljikovih hidratov.

Ni treba, da vseh 30 g zaužijemo iz enega vira. Del ogljikovih hidratov lahko na primer dobimo iz napitka, preostanek pa iz banane, suhega sadja, gela ali drugega prigrizka. Pri daljših turah je koristna tudi kombinacija sladkih in slanih živil, saj raznolikost okusov pogosto olajša reden vnos hrane skozi ves dan.

**Približno 30 g ogljikovih hidratov**

| Živilo / napitek | Količina za približno 30 g OH |
|---|---|
| Energijski gel | približno 1–1,5 gela |
| Izotonični napitek (6 % OH) | približno 500 ml |
| Sadni sok | približno 300 ml |
| Gumijasti bonboni | približno 35–40 g |
| Žele bonboni / sadni želeji | približno 35–40 g |
| Banana | približno 1 večja banana |
| Rozine | približno 40 g |
| Datlji | približno 40 g |
| Suhe marelice | približno 45–50 g |
| Med | približno 35–40 g |
| Bel kruh ali toast | približno 60 g |
| Toast z marmelado | približno 1 rezina z marmelado, odvisno od količine |
| Riževi vaflji | približno 4–5 kosov, odvisno od izdelka |
| Riževa ploščica | približno 1 manjši kos, odvisno od recepture |
| Slane palčke / preste | približno 45–50 g |
| Krekerji | približno 45–55 g |
| Kuhani beli riž | približno 110 g |
| Kuhan krompir | približno 170 g |
| Ovsena ali žitna ploščica | približno ½–1 ploščica, odvisno od izdelka |

*Navedene količine so okvirne. Vsebnost ogljikovih hidratov se razlikuje glede na vrsto živila, velikost porcije, recepturo in posamezen izdelek, zato je pri pakiranih živilih in športnih prehranskih izdelkih najbolje preveriti deklaracijo.*

Pri celodnevnih in večdnevnih turah naj prehrana ne temelji samo na sladkih ali slanih prigrizkih. Poleg hitro prebavljivih virov ogljikovih hidratov vključimo tudi običajno hrano, kot so sendviči, kruh, riževe ali ovsene ploščice, sadje, juha, kuhan krompir, testenine ali pripravljeni liofilizirani obroki. Med daljšimi postanki lahko dodamo manjše količine beljakovin in maščob, na primer sir, jajce, pršut, tuno, oreščke ali maslo iz oreščkov.

Pri visokogorskem alpinizmu je reden vnos hrane še posebej pomemben, saj lahko višina, mraz, zmanjšan apetit in omejene možnosti priprave hrane otežijo pokrivanje energijskih potreb.

### Načrtovanje hrane za turo

Pri načrtovanju hrane ni pomembna samo njena hranilna sestava, temveč tudi praktičnost. Upoštevati je treba trajanje in zahtevnost ture, vremenske razmere, nadmorsko višino, možnosti za pripravo hrane ter količino, ki jo lahko nosimo s seboj.

Pri daljših turah so praktična energijsko bogata živila, ki zavzamejo malo prostora, so dovolj obstojna in jih lahko enostavno zaužijemo tudi med gibanjem. Smiselno je kombinirati različne vrste hrane ter sladke in slane okuse, saj se lahko pri večurnem naporu želja po posameznih živilih hitro zmanjša.

Pomembna je tudi varnost živil. Na turi praviloma nimamo možnosti hlajenja, zato je treba biti previden predvsem pri hitro pokvarljivih živilih. Pri izbiri upoštevamo temperaturo okolja, trajanje ture in čas, ki ga bo hrana preživela v nahrbtniku. Za daljše ture so zato pogosto primernejša živila, ki jih lahko varno prenašamo brez hlajenja.

Hrano, namenjeno sprotnemu uživanju, je smiselno shraniti tako, da je hitro dostopna. Pri daljših ali zahtevnejših turah je koristno predvideti tudi nekaj rezerve za primer počasnejšega napredovanja, spremembe razmer ali drugih nepredvidenih okoliščin.

### Individualna prebavna toleranca

Prebavna toleranca se med posamezniki razlikuje. Hrana, ki enemu med turo ustreza, lahko pri drugem povzroči občutek teže, napenjanje, slabost ali druge prebavne težave. Na prebavo vplivajo tudi količina zaužite hrane, njena sestava, intenzivnost gibanja, hidracija, temperatura okolja in nadmorska višina.

Zato je smiselno prehransko strategijo preizkušati že na treningih in manj zahtevnih turah. Tako lahko ugotovimo, katere vrste hrane in napitkov nam ustrezajo, kakšne količine lahko zaužijemo naenkrat ter kako pogosto je najbolje jesti in piti.

Na zahtevni turi ni priporočljivo prvič preizkušati novih živil, napitkov ali bistveno večjih količin hrane. Uporabna prehranska strategija ni le tista, ki je skladna s strokovnimi priporočili, temveč predvsem tista, ki jo lahko med naporom dejansko izvedemo in jo dobro prenašamo.

### Večdnevne ture

Pri večdnevnih turah je pomembno, da po vsakem dnevu čim bolje nadomestimo porabljeno energijo in tekočino ter zagotovimo dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin in drugih hranil za regeneracijo. Če je energijski vnos več dni zapored bistveno manjši od porabe, se lahko energijski primanjkljaj postopoma kopiči.

Dolgotrajnejši energijski primanjkljaj lahko poslabša regeneracijo, poveča utrujenost in oteži ohranjanje telesne zmogljivosti v naslednjih dneh. Na daljših visokogorskih turah in odpravah je zagotavljanje zadostnega energijskega vnosa še večji izziv zaradi velike porabe energije, mraza, nadmorske višine, zmanjšanega apetita ter omejene količine hrane, ki jo lahko nosimo in pripravimo.

[ ![Topel obrok in dovolj tekočine pomagata pripraviti telo na naslednji dan.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/vecdnevna-tura.webp "Topel obrok in dovolj tekočine pomagata pripraviti telo na naslednji dan.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/vecdnevna-tura.webp)

Zato pri večdnevnih turah ni pomembno le, kaj zaužijemo med gibanjem, temveč tudi, da po koncu posameznega dne čim bolje izkoristimo možnosti za prehranjevanje in hidracijo. Kadar zaradi razmer idealnega vnosa ni mogoče doseči, je pomembno predvsem, da zaužijemo dovolj energije in tekočine ter čim bolj omejimo kopičenje primanjkljaja iz dneva v dan.

### Liofilizirani obroki

Liofilizirana hrana je zelo praktična izbira predvsem za celodnevne in večdnevne alpinistične ture, kjer sta masa in prostornina hrane v nahrbtniku pogosto pomembna omejujoča dejavnika. Ker je iz živil odstranjen velik del vode, so takšni obroki bistveno lažji od primerljivih že pripravljenih obrokov, hkrati pa so ob ustrezni obdelavi, pakiranju in shranjevanju dolgo obstojni. Liofilizacija omogoča razmeroma dobro ohranitev številnih hranil, zato so lahko takšni obroki tudi kakovosten vir energije in hranil.

Pomembna prednost sta tudi priročnost in široka izbira jedi. Priprava je običajno preprosta: obroku dodamo predpisano količino vode, pogosto neposredno v originalno embalažo, če je ta temu namenjena, in počakamo, da se sestavine ponovno navlažijo. Če uporabimo vročo vodo, lahko tudi v razmerah z omejenimi možnostmi kuhanja pripravimo topel obrok. Ta je po več urah napora pogosto dobrodošel, saj omogoča nekoliko bolj običajen način prehranjevanja kot zgolj uživanje energijskih ploščic in drugih prigrizkov.

Na trgu so na voljo najrazličnejše jedi, od sladkih kaš do jedi s testeninami in umešanih jajc.

[ ![Liofilizirani obroki so zaradi majhne mase, visoke hranljivosti, dolge obstojnosti in preproste priprave praktična izbira za večdnevne alpinistične ture. Z dodatkom vroče vode lahko tudi v zahtevnih gorskih razmerah pripravimo topel in hranljiv obrok.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/liofilizirani-obroki.webp "Liofilizirani obroki so zaradi majhne mase, visoke hranljivosti, dolge obstojnosti in preproste priprave praktična izbira za večdnevne alpinistične ture. Z dodatkom vroče vode lahko tudi v zahtevnih gorskih razmerah pripravimo topel in hranljiv obrok.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/liofilizirani-obroki.webp)

#### Kaj sploh je liofilizacija?

Liofilizacija oziroma sušenje z zamrzovanjem je poseben postopek odstranjevanja vode iz živil. Živilo najprej zamrznejo, nato pa v pogojih znižanega tlaka led prehaja neposredno v vodno paro, ne da bi se pred tem stalil. Temu procesu pravimo sublimacija. Takšen postopek omogoča boljšo ohranitev hranil, okusa, barve in strukture živila. Liofilizirana živila so zelo lahka, pogosto porozna in hrustljava ter v veliki meri ohranijo prvotno obliko. Ko jim ponovno dodamo vodo, jo zaradi porozne strukture razmeroma hitro vpijejo in v določeni meri obnovijo prvotno prostornino ter značilno teksturo, odvisno od vrste živila. Z odstranjevanjem vode se zmanjša tudi njena razpoložljivost za rast mikroorganizmov, kar imenujemo znižanje vodne aktivnosti. To je eden ključnih razlogov za dolgo obstojnost liofiliziranih živil.

Zanimivost: liofilizirana hrana je imela pomembno vlogo že pri zgodnjih vesoljskih odpravah, med drugim v Nasinih programih Gemini in Apollo, saj je omogočala pripravo lahkih in obstojnih obrokov za astronavte.

### Po turi

Po turi je treba nadomestiti tekočino in porabljeno energijo ter podpreti obnovo mišic in zalog glikogena.

Kadar je hitra regeneracija pomembna, na primer če nas že čez nekaj ur ali naslednji dan čaka nov daljši oziroma zahtevnejši napor, se za hitro obnovo glikogena uporablja približno 1,0–1,2 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase na uro v prvih približno štirih urah po aktivnosti. Če je do naslednjega zahtevnejšega napora na voljo več časa, tako hiter vnos ogljikovih hidratov neposredno po turi praviloma ni potreben; pomembnejši je zadosten skupni vnos energije in ogljikovih hidratov čez dan. Hkrati je smiselno zaužiti tudi vir beljakovin; za večino odraslih je praktičen obrok z okvirno 20–40 g beljakovin, pri čemer je primerna količina odvisna tudi od telesne mase.

[ ![Čokoladno mleko je preprost primer napitka, ki po turi hkrati zagotovi tekočino, ogljikove hidrate in beljakovine.](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/cokoladno-mleko-regeneracija.webp "Čokoladno mleko je preprost primer napitka, ki po turi hkrati zagotovi tekočino, ogljikove hidrate in beljakovine.")](https://alpirocnik.si/user/pages/03.prezivetje-v-gorah/03.prehrana/cokoladno-mleko-regeneracija.webp)

Nato sledi običajen uravnotežen obrok, ki vsebuje ogljikove hidrate, kakovosten vir beljakovin, nekaj maščob ter zelenjavo ali sadje.

## Zaključek

Strokovna priporočila so predvsem izhodišče za načrtovanje prehrane in hidracije. Pomagajo nam oceniti, koliko energije, tekočine in posameznih hranil približno potrebujemo, vendar jih je treba vedno prilagoditi posamezniku, zahtevnosti in trajanju ture, razmeram ter temu, kaj nam med gibanjem dejansko ustreza.

V gorah prehrana ni vedno idealna. Mraz, višina, utrujenost, slabši apetit, omejena izbira hrane in dolgotrajno gibanje lahko hitro spremenijo prvotni načrt. Zato je koristno različne možnosti preizkusiti že na treningih in izbrati hrano, ki jo dobro prenašamo ter jo bomo v danih razmerah dejansko lahko in želeli zaužiti.

Pri dolgih in zahtevnih turah je lahko v določenem trenutku pomembneje zaužiti nekaj energije kot vztrajati pri »idealni« izbiri živil. Če zaradi mraza, utrujenosti, slabosti ali zmanjšanega apetita običajen obrok ne ustreza, je lahko preprost in dobro prenašan vir energije boljša izbira kot sicer kakovosten obrok, ki ga sploh ne zaužijemo. Pomembno je predvsem, da telesu med dolgotrajnim naporom redno zagotavljamo energijo in tekočino, izbiro hrane pa čim bolje prilagodimo okoliščinam.

## Literatura in viri

1. Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), ur. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr. 3. Auflage, 1. Ausgabe. Bonn: Deutsche Gesellschaft für Ernährung; 2025. Dostopno na: [www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/](https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/)
2. World Health Organization. Saturated fatty acid and trans-fatty acid intake for adults and children: WHO guideline. Geneva: World Health Organization; 2023. Dostopno na: [www.who.int/publications/i/item/9789240073630](https://www.who.int/publications/i/item/9789240073630)
3. Karpęcka-Gałka E, Frączek B. Nutrition, hydration and supplementation considerations for mountaineers in high-altitude conditions: a narrative review. Front Sports Act Living. 2024;6:1435494. doi: [10.3389/fspor.2024.1435494](https://doi.org/10.3389/fspor.2024.1435494)
4. Viscor G, Corominas J, Carceller A. Nutrition and hydration for high-altitude alpinism: a narrative review. Int J Environ Res Public Health. 2023;20(4):3186. doi: [10.3390/ijerph20043186](https://doi.org/10.3390/ijerph20043186)
5. Thomas DT, Erdman KA, Burke LM. American College of Sports Medicine Joint Position Statement. Nutrition and Athletic Performance. Med Sci Sports Exerc. 2016;48(3):543–568. doi: [10.1249/MSS.0000000000000852](https://doi.org/10.1249/MSS.0000000000000852)
6. Jeukendrup A. A step towards personalized sports nutrition: carbohydrate intake during exercise. Sports Med. 2014;44(Suppl 1):S25–S33. doi: [10.1007/s40279-014-0148-z](https://doi.org/10.1007/s40279-014-0148-z)
7. Jäger R, Kerksick CM, Campbell BI, et al. International Society of Sports Nutrition Position Stand: protein and exercise. J Int Soc Sports Nutr. 2017;14:20. doi: [10.1186/s12970-017-0177-8](https://doi.org/10.1186/s12970-017-0177-8)
8. Kerksick CM, Arent S, Schoenfeld BJ, et al. International society of sports nutrition position stand: nutrient timing. J Int Soc Sports Nutr. 2017;14:33. doi: [10.1186/s12970-017-0189-4](https://doi.org/10.1186/s12970-017-0189-4)
9. Sawka MN, Burke LM, Eichner ER, Maughan RJ, Montain SJ, Stachenfeld NS. American College of Sports Medicine position stand: exercise and fluid replacement. Med Sci Sports Exerc. 2007;39(2):377–390. doi: [10.1249/mss.0b013e31802ca597](https://doi.org/10.1249/mss.0b013e31802ca597)
10. Hew-Butler T, Rosner MH, Fowkes-Godek S, et al. Statement of the Third International Exercise-Associated Hyponatremia Consensus Development Conference, Carlsbad, California, 2015. Clin J Sport Med. 2015;25(4):303–320. doi: [10.1097/JSM.0000000000000221](https://doi.org/10.1097/JSM.0000000000000221)
11. Baker LB, De Chavez PJD, Nuccio RP, et al. Explaining variation in sweat sodium concentration: effect of individual characteristics and exercise, environmental, and dietary factors. J Appl Physiol. 2022;133(6):1250–1259. doi: [10.1152/japplphysiol.00391.2022](https://doi.org/10.1152/japplphysiol.00391.2022)
12. Costa RJS, Snipe RMJ, Kitic CM, Gibson PR. Systematic review: exercise-induced gastrointestinal syndrome—implications for health and intestinal disease. Aliment Pharmacol Ther. 2017;46(3):246–265. doi: [10.1111/apt.14157](https://doi.org/10.1111/apt.14157)
13. Maughan RJ, Burke LM, Dvorak J, et al. IOC consensus statement: dietary supplements and the high-performance athlete. Br J Sports Med. 2018;52(7):439–455. doi: [10.1136/bjsports-2018-099027](https://doi.org/10.1136/bjsports-2018-099027)
14. Morrison A, Schöffl V, Küpper T. Nutritional Considerations in Mountaineering. UIAA Medical Commission Consensus Statement No. 4, Version 1.2. International Climbing and Mountaineering Federation; 2008. Dostopno na: [theuiaa.org/documents/mountainmedicine/UIAA\_MedCom\_Rec\_No\_4\_Nutrition\_2008\_V1-2.pdf](https://theuiaa.org/documents/mountainmedicine/UIAA_MedCom_Rec_No_4_Nutrition_2008_V1-2.pdf)
15. Nowak D, Jakubczyk E. The freeze-drying of foods—the characteristic of the process course and the effect of its parameters on the physical properties of food materials. Foods. 2020;9(10):1488. doi: [10.3390/foods9101488](https://doi.org/10.3390/foods9101488)
16. Utah State University Extension. Can I Freeze-Dry That? A Practical Guide to Safe and Effective Freeze-Drying. Dostopno na: [extension.usu.edu/foodsafety/research/can-i-freeze-dry-that-a-practical-guide-to-safe-and-effective-freeze-drying](https://extension.usu.edu/foodsafety/research/can-i-freeze-dry-that-a-practical-guide-to-safe-and-effective-freeze-drying)
17. National Aeronautics and Space Administration (NASA). Freeze-Dried Foods Nourish Adventurers and the Imagination. NASA Spinoff; 2020. Dostopno na: [spinoff.nasa.gov/Spinoff2020/cg\_2.html](https://spinoff.nasa.gov/Spinoff2020/cg_2.html)

 [ ](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/bivakiranje) [](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/prva-pomoc)

---

## Navigation

- Parent: [Preživetje v gorah](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah.md)
- Previous: [Bivakiranje](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/bivakiranje.md)
- Next: [Prva pomoč](https://alpirocnik.si/prezivetje-v-gorah/prva-pomoc.md)
